Zato, da najdemo svoj pravi namen, se je potrebno vrniti v otroštvo in poiskati občutek sreče, kjer ni bilo pogojev, ne časa, ne prostora. 

…V času zdravljenja in okrevanja sem imela zelo veliko časa. Prebrala sem kar nekaj knjig na temo osebne in duhovne rasti. To mi je vsak dan vlivalo več moči in navdušenja nad življenjem samim. Nato je nastopil čas, ko sem…

Še sama, nisem mogla verjeti, ko sem prišla do tega spoznanja. Vendar samo na tak način, ko spoznamo, kaj nosimo v sebi, lahko le-to, spremenimo. V nasprotnem primeru, se izkušnje ponavljajo v nedogled. To spoznanje, je na začetku bolelo, kasneje pa mi je dalo ogromno moči, saj sem se začela zavedati, da si lahko ustvarim popolnoma drugačno resničnost.
Za popolno razrešitev težav, se je potrebno vprašati, na katerem nivoju, nam  le-te, koristijo. 

Največja past, ki nas pripelje do Nje (depresije) je to: “Kaj bodo rekli drugi?”.  Drugih, v resnici, ne briga veliko za nas. Vsak je ujet v svoj svet. Večina ljudi, želi biti popolnih in se ukvarja z istim vprašanjem kot mi. Zato ima depresija, vsak dan večjo moč nad ljudmi. Ko postanemo iskreni, depresija izgine. Ni nujno, da smo ves čas nasmejani, urejeni, lepi, popolni,…Tudi v naravi ni nič popolno, pa vendar, je popolno vse. 

Tako se je čisto počasi, začelo v meni prebujati drugačno zavedanje. Zdelo se je, kot da se je čas, začel počasneje vrteti in mi s tem, podaril možnost, da sem lahko podrobneje opazovala vse, kar se je dogajalo tako znotraj, kot zunaj mene. S tem trenutkom, se je začela moja nova pot, pot zavedanja vsakega trenutka. Vse sem začela doživljati kot čudež in ne več kot samoumevno.